[ Pobierz całość w formacie PDF ]
reki navzgor proti kraju, kjer so videli druge brodove.
LeÏali so vsi deloma na suhem. Zato so se vsi uznojili,
197
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
preden so dvignili mogoãno teÏo z brega v vodo. V tla so
zabili kole in privezali sredi trave konje obnje. Sami pa
so odrinili s 0 irokimi loparji na veletok in gnali brodo-
ve na breg Slovenov.
Sonce je privozilo do zenita, ko so se vrnili na naj-
manj0 em brodu. Stari Sloven je velel pluti v gosto vrb-
je; tam so plav previdno skrili in ga zadelali z vejami in
trstjem. Tudi ãolniãek so pogreznili v blato.
»Kam?« so vnoviã vpra0 ali voj0 ãaki.
Stari Sloven je zasedel konja, za njim so poskakali
mladci v sedla in mu nemo sledili. Previdno je jezdil do
mesta, kjer je leÏal prvi brod. Upognil se je s sedla in
iskal sledov. Ni trajalo dolgo, ko je zagledal vajeni vojak
vtisnjena kopita Radovanovega konja.
»Za njim!« je velel.
»Oãka dobro ve, kje je tabor Hunov. Zakaj jahal je na-
ravnost vanj, na Svetovita, da ne drugam!«
Jezdeci so se uvrstili v gosji red in oprezno 0 li za sle-
dom, doklèr niso za trdno vedeli, v katero smer je od0 el
Radovan. Do vznoÏja nizkih holmov, ki se vleãejo pro-
ti jugovzhodu, so razloãno sledili skoke godãevega ko-
nja. Tu je postal svèt tr0 i, sledovi so izginili. Kljub temu
pa so bili prepriãani, da je Radovan 0 el ob poboãju hol-
mov Zato so pognali odpoãite konje in drevili ob hrib-
cih in gozdih. Sonce se je niÏalo dan se je nagnil, a
drugo jutro morajo biti ogledniki s poroãilom ob Dona-
198
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
vi, kjer bo ãakal Iztok z vojsko. Zato ni bilo ãasa, da bi se
obotavljali. Rado je 0 inil mimo vseh tovari0 ev in jezdil
ãeti na ãelu. V daljavo so mu strmele oãi in Ïarele kakor
mlademu volku, ko gre prviã na plen. Kadar je jeknila
ptica, mu je vzplulo srce, kakor bi Ljubinica zaklicala na
pomoã. Stisnil je konja in zgrabil povodce. Nekje daleã,
se mu je zdelo, je nekaj zarenãalo. »Tunju0 !« je naglo
pomislil in iskal z desnico ostre sekire ob sedlu.
BliÏal se je veãer. Dolge sence so se hipoma iztegovale
in ginile. Staremu Slovenu se je svetil na ãelu krvavo
podpluti obrunek. Kakor hrastov lub mu je bila koÏa
nagubanãena po mrklem licu. Pride noã, kam potem?
Treba je, da napno zadnje sile, doklèr imajo 0 e kaj dne.
Poprijeli so vsi tesneje za brzde, udarili po konjih s krat-
kimi jermeni in nato popustili povodce, da so se izteg-
nile vrle Ïivali v dolgih, plavajoãih skokih po ravnini.
Hipoma pa je potekel griã ob desni. Kakor bi ga odre-
zal. Ozka dolinica se je odprla proti jugu. Sloveni so ko-
nje ustavili in se spogledali. Edini Rado je drevil kakor
v sanjah dalje. Ali nenadoma so videli, kako se je vzpel
njegov konj, se okrenil na zadnjih nogah in pridrevil
nazaj k ãeti.
»Tabor! Tabor!« je vzkliknil Rado. »Dim se dviga iz
kotline!«
»Nazaj!« veli stari Sloven.
199
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Polagoma so se vrnili ob griãu in poiskali gosto za-
rasel kotliã, kamor so skrili konje. Tam so poãakali noãi.
Ko se je stemnilo in mesec 0 e ni prisvetil, so izginile
temne postave v mraãnem lesu. Po dva in dva so se pla-
zili mladci po griãu. Razdelili so si kotlino tako, da bi ves
tabor obkroÏili in si ga ogledali. Pri konjih je ostal edi-
no star Sloven, ki jim je strogo velel, da se morajo vsi
vrniti do polnoãi.
Rado si je izbral najnevarnej0 o pot pri vhodu v kotli-
no. Doklèr je plezal po brdu in skozi hrastiãje, se ni me-
nil za 0 um, ãe je poknilo draãje pod njegovimi nogami
ali ãe je sfrfotala speãa ptica. V prsih mu je gorelo in ni
mislil na drugega kakor nanjo, ki jo iztrga in otme iz na-
roãja pesjana Tunju0 a. V razpaljeni domi0 ljiji je sanjal,
da zasli0 i mordá Ïe nocoj njen glas, jo ugleda mordá
celo ob ognju, ko bo sedela otoÏna in bleda med dekli-
cami.
Ko je priplezal na vrh griãa in se spustil po slemenu in
po rebri navzdol, je na mah prenehalo grmovje. Stopil
je iz gozda. Noge so se mu zaplele v goste veje, ki so
leÏale po zemlji. Na tistem kraju so Huni izsekavali
gozd. Obstal je, da bi razbral v temi, kam bi krenil. Pod
seboj je sli0 al hrzanje pasoãih se konj, daleã pred njim je
Ïarel ogenj in zdelo se mu je, da vidi krog njega premi-
kajoãe se postave.
200
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Tjakaj!« je bila njegova naloga. Kako? Mimo konj?
Brez ãuvaja se redko pase hunska brav. In vendar je nje-
gova dolÏnost, da presodi po 0 tevilu konj moã tabora.
Ognil se je posekanega gozda, kjer mu je bila hoja na-
porna zaradi drevja in vej, razmetanih na gosto po tleh.
Skril se je zopet v temo in lezel ob robu doline proti
ognju. Poãasi je ginilo omotiãno koprnenje po Ljubini-
ci, zmogla je skrb in teÏa naloge ter izpodrinila, sanjar-
jenje o Ljubinici. Zbral je vnoviã vso prelest in zvitost.
Plazil se je kakor lisjak nesli0 no, se spustil v dolino, se
potopil v travo in se vil kakor kaãa prav tik ãrede konj
proti ognju. Posku0 al je, da bi razbral iz ãrne sence 0 te-
vilo Ïivali. Toda ni mogel. Vtem se je domislil, da pred
polnoãjo vzide mesec; tedaj lahko pregleda ãredo z go-
re. Pomikal se je ob robu grmovja uspe0 no dalje. Ob ko-
njih ni zaãutil niãesar. Ni zamomljal pastir; ni si ÏviÏgal
ãuvaj. Huni so pustili konje brez varuha. Vãasih se je
dvignil na kolena, na noge, da je opazoval ogenj.
Polagoma je videl, da se je vÏgal 0 e drugi, tretji, cela
vrsta.
»Mnogo voj0 ãakov!« je preudaril in lezel dalje. Obe
roki sta mu Ïe krvaveli opraskani in obodeni od trnov.
Pa Rado se za to ni zmenil.
Niti izmaknil ni, ãe je pritisnil bodeãi osat z dlanjo.
201
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Kmalu se je toliko pribliÏal, da je videl poskakujoãe
Hune ob ognjih. Kakor mrmljanje je razloãil pogovor in
tu in tam glasen, razloãen vzklik.
»Dobre volje so! Pijejo! Brez skrbi jih zalezem!«
Postajal je ãedalje drznej0 i in pogumnej0 i. Povzpel se
je iz trave in premi0 ljali kako bi dospel najlaÏe v obliÏ-
je najveãjega ognja. Ob njem bo videl Tunju0 a in mordá
celo njo.
Priplazil se je prek doline do drugega roba gozda.
Droben potok se je vil ob rebri. Rado je prebredel vodo
in se skril v gozd. Tod je brez bojazni hitro korakal. Voda
je 0 umela in glu0 ila njegove korake, od ognjev je priha-
jal ãedalje veãji hrup, smeh in pesem. Roko je drÏal na,
noÏu in v vroãici podrhtaval, Domislil se je, ali se bo
brzdal, ãe zazre Tunju0 a in ob njem Ljubinico, ali plane
nanj in ga zabode.
»O, Devana,« je vzdihnil, »bogovi mojih oãetov, ãu-
vajte me!«
Ob tem razmi0 ljanju je zazevala pred njim 0 iroka jasa.
Svit ognjev je segel prav do roba gozda. Sunkoma se je
umaknil in stopil za debel hrast. Od tod je videl vse.
Huni so smodili bravino na ognjih, poskakovali in
plesali, vihteã debele ãutare nad glavami. Kocinaste hla-
ãe so plahutale ob skokih, dolge, sloke postave so bile v
krvavem svitu ognjev 0 e dalj0 e in groznej0 e.
»Kakor vedomci!« je presodil Rado.
202
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ali v tem hipu zadoni hre0 ãeã, razklan glas. Huni ob-
stoje in utihnejo.
»Plink plunk, plunk plink.«
»Kaj je to? Strune! In sedaj pesem. âigav glas? O, Se-
tek v tvoji bradi, Radovane! To si ti! To je tvoja plunka!
Tvoj glas! O, Radovane, oãka!«
Mladec za deblom si je pomencal oãi, ker ga je zaske-
lelo kakor od veselih solza. Oãka jo potolaÏi. Nocoj ji
razodene, da prihajamo! Radovane, v Drenopelj po0 -
ljem po vina zate za to tolaÏbo! V rodu Slovenov bo
veãen spomin na tvoje ukane!
Smehljaje se je poslu0 al divjo hunsko pesem, ki jo je
pel Radovan in slepil Hune. Ob ognjih so se zgibale
manj0 e sence, dekleta so plesala ob zvokih plunke.
Rado se je ozri na nebo. Prestra0 il se je, ko je zapazil
bledosvetel kolobar, ki je naznanjal prihod meseca. Na-
glo se je obrnil in beÏal.
Na veãer drugega dne se je bliÏala hunskemu taboru
vojska Slovenov. V treh oddelkih so gazili tiho po stepi.
V sredi na ãelu teÏko oboroÏene konjice Iztok, ob levi
praãarji in lokostrelci, ob desnem boku siloviti suliãar-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
© 2009 Silni rzÄ…dzÄ…, sÅ‚abych rzuca siÄ™ na pożarcie, ci poÅ›redni gdzieÅ› tam przemykajÄ… niezauważeni jak pierd-cichacz. - Ceske - Sjezdovky .cz. Design downloaded from free website templates