Milan Pugelj Mali ljudje

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

navdahnil z novim �ivljenjem vso 0 iroko in lepo naravo.
Ves gozd se je o�ivil, nad njo in pod njo je �e zelenelo
hrastovo listje, spodaj v ni�jih vejah so gnezdili majhni
pisani pti�ki in peli od jutra do mraka.
Pri0 el je �as, izvalili so se mladi�i, in na veliko �udo je
le�alo med devetimi �rnimi telesi eno, ki je bilo �isto
bele, ro�nate barve. Samica se je �udila mol�e, stala v
gnezdu in gledala podse, a samec je od presene�enja
zakrakal. S kljunom je rahlo obrnil �udnega mladi�a in
se tako prepri�al, da je tudi spodaj popolnoma iste ro�-
nate barve.
Beli mladi� je istodobno z drugimi rastel in dobival
svetlobelo perje. Njegov kljun je bil medlorde�e barve,
prav take so bile noge, a o�i so bile rde�e. Ko je doraslo
devetero njegovih bratov in sester in se pri�elo razgu-
bljati po gozdu, je hotel z njimi tudi sam. Ali zasovra�ili
133
MALI LJUDJE
BESeDA
so ga nenadoma preko ene same no�i. Zjutraj, ko se
je hotel dvigniti z njimi v zeleno polje, so ga pri�eli klju-
vati vsi po vrsti; vsi so se zaletavali vanj in mu pulili z
dolgimi �rnimi kljuni belo perje. Be�al je od drevesa do
drevesa, a jata devetero bratov in sester se je drvila z
glasnim krakanjem za njim. In spotoma so se ji pridru�i-
le tudi druge tuje vrane, ki so vse glasno kri�ale in ga
podile po hosti sem in tja. Od takrat, ko je stalo sonce �e
visoko, in prav do ve�era se je vr0 ilo divje in sovra�no
preganjanje. Ko je za0 lo sonce in se je pri�elo po gozdu
mra�iti, so se vrane kri�aje razletele na vse strani in se
izgubile po visokih drevesnih vrhih.
Beli mladi� je ostal sam v nizkem, mladem in gostem
smre�ju, ki je rastlo v gru�ah ob gozdni poti. Stal je na
tleh, dihal z odprtim kljunom in zasoplo, peruti je po-
ve0 al od trudnosti tako, da so se dotikale mahovitih tal.
Z rde�imi o�mi je begal pla0 no med odprtinami, ki so jih
pu0 �ale temnozelene smre�ne veje, obmiroval z glavo in
se plaho stisnil k zemlji, kadar je za�ul zgoraj kje v vrhu
krakanje vrane, poslu0 al dolgo in zlezel naposled po�asi
iz smre�ja na plano. Zletel je od tal v vrh bli�njega bora,
pogledal proti hrastu, kjer se je rodil, in se dvignil v tis-
ti smeri nad gozdnimi vrhovi v 0 e soparni ve�erni zrak.
Ko je tako nekaj �asa letel, je opazil velikega pti�a, ki se
je bli�al silno naglo od desne naravnost proti njemu.
Spoznal je kragulja, pri�el je leteti na vso mo� in krakal
134
MALI LJUDJE
BESeDA
je na ves glas. Nad gozdnimi vrhovi se je dvignila ne-
nadno s krakanjem priklicana jata vran, obstala za hip
visoko v zraku in se zapodila z brzim poletom in divjim
in sovra�nim kri�anjem za kraguljem, ki je lovil mladi�a.
Nove jate vran, ki so se pojavile v ospredju, so mu pre-
pre�ile pot, troje, �etvero velikih sivih vran se je zagnalo
vanj, ko se je sku0 al okreniti, zagrabilo po njem z mo�-
nimi in velikimi kljuni in mu izruvalo velike 0 ope perja,
ki je padalo v mirnem ve�eru v malih ovinkih naravnost
doli proti gozdnim vrhovom. Tudi kragulj je kljuval na
desno in levo, gledal s svojimi hudobnimi o�mi okrog
sebe in grabil z ostrimi in mo�nimi kremplji po vranah,
ki so se trle krog njega v gosti gne�i. Kljuvale so z ostri-
mi kljuni po njegovi glavi, silile mu v o�i, pulile perje iz
peruti, iz repa in kri�ale kakor besne. Kragulj je ope0 al,
spustil se je naravnost doli proti gozdu kakor kamen in
tako mahoma izginil med vrhovi. Vrane so se podile za
njim, dvignile se nato kvi0 ku visoko v zrak, letale v 0 iro-
kih krogih nad �e mra�nim gozdom in kri�ale ponosno,
kakor bi slavile zmago.
Beli mladi� je bil dospel v tistem �asu do hrasta, kjer
se je rodil. Njegova mati, plaha samica brez kremplja na
nazaj obrnjenem prstu leve noge, je sedela tik prazne-
ga gnezda in �ula. Samec se je bil odzval krakanju, ki je
bilo vstalo nenadno v zraku, odletel je bil in zdaj je �a-
kala samica nanj, gledala s pla0 nimi o�mi v no�, stala na
135
MALI LJUDJE
BESeDA
eni nogi in pri�enjala polagoma dremati. �um, ki ga je
povzro�il med vejami njen beli mladi�, jo je nekoliko
predramil. Iztegnila je levo perut in ob njej levo nogo,
stresla perje, 0 iroko odprla kljun in zazdehala in se okre-
nila po�asi proti mladi�u, ki se je ustavil na veji nad njo,
gledal zvedavo in nekako vpra0 ujo�e nanjo in sklanjal
pri tem glavo in vrat na levo in desno. Samica je zletela
k njemu, pri�ela mu je popravljati po glavi perje, hodi-
la okrog njega po vejah in se stisnila naposled tesno k
njemu in obmirovala.
Ko se je vrnil samec, je bil mladi� �e spal. Stal je na eni
nogi, glavo je imel zataknjeno pod levo perutnico in pri
dihanju se je njegovo telo rahlo in enakomerno zibalo.
Samec je sedel k samici in ko je pogledal preko nje na
belega mladi�a, se je iztegnil in ga hotel menda okljuva-
ti. A tudi samica se je iztegnila isto�asno, prijela poltrdo
in polljubeznivo njegov kljun in ga potisnila v stran.
Samec se je oglasil na vse to z grgrajo�im glasom, potem
je poravnal svojo perje, pri�el dremati, zataknil glavo
pod perut in naposled mirno zaspal.
No� je bila primerno tiha. Sove so letale po njej in
skovikale tu in tam, ali redko. Tudi �uk se je v�asih kje
v bli�ini oglasil in enkrat je zalajala prav spodaj pod
hrastom lisica. Gledala je na drevo, opazila belega mla-
di�a in mislila, da je golob.
136
MALI LJUDJE
BESeDA
Pred polno�jo ni bilo nikak0 ne sape, a po polno�i je
pri�el pihati �isto rahel veter. Popolnoma nalahko se je
majalo hrastovo listje in 0 epetalo komaj sli0 no in silno
skrivnostno. Ko se je pri�elo daniti in se je razlilo po
zraku od raznih strani zvonjenje, se je ozra�je zopet do
malega pomirilo. Od listja je visela rosa, tu in tam kapa-
la v debelih svetlih kapljah na vejo in listje, ki je rastlo
ni�e, in od tam na mah in steljo.
Vrane so se prebudile zgodaj. Samec in samica sta
stresala svoje perje in ga poravnavala s kljunom, beli
mladi� je spal zelo raz0 opirjen tako dolgo, dokler ga ni
predramil samec, ki mu je izpulil iz perutnice dolgo
pero. Mladi� se je stresel, plaho je dvignil glavo in se
stisnil v tesno kepo, a samica je vzela samcu iz kljuna
belo pero in se kazala, kakor bi hotela braniti. Sko�ila je
med samca in mladi�a, a samec je kljuval preko nje po
mladi�evem belem perju in se vmes tiho, jezno grgra-
jo�e ogla0 al. Samica je branila resni�no, prestrezala
sam�ev kljun in ko je zadel samec mladi�a enkrat prav
nad kljunom, da se je pokazala �ivorde�a kri, se je nena-
doma razljutila, Razprostrla je perut, zakrakala je dva-
krat, trikrat naglas, odprla nekoliko kljun in se zagnala
v samca. Kljuvala ga je po glavi in po hrbtu, njegovo
�rno, v modro kovinsko barvo se izpreminjajo�e perje
se je lovilo po listju in vejah ni�e spodaj, a samec se ni
branil. Miroval je, zatisnil parkrat o�i, ko ga je kljuvala
137
MALI LJUDJE
BESeDA
ba0 po temenu, naposled se po�asi dvignil na vejo, ki je
rastla vi0 e, zakrakal s �isto vsakdanjim odurnim glasom
in odletel. Vzpel se je visoko v zrak, letel enkrat, dvakrat
v krogu nad tistim krajem, nato se obrnil naravnost pro-
ti goram in odletel v visoki in ravni �rti.
Samica ni gledala za njim. Mladi�u je poravnala per-
je, sku0 ala mu odstraniti kri, ki se je bila zbrala v �ivo-
rde�i kaplji na njegovem kljunu in kon�no je odletela z
njim v polje. Tam mu je poiskala hrane, sama mu pola-
gala v kljun in ga branila pred vranami, ki so se zaleta-
vale vanj. In hodila je od tistih �asov vedno z njim. Sku-
paj sta spala na hrastu tik gnezda, zjutraj sta skupaj le-
tela na kraj, kjer sta bila sama in sta lahko nemoteno
iskala hrane, v popoldanski vro�ini sta �epela v gostem [ Pobierz całość w formacie PDF ]

Archiwum